Pokojninsko blagajno bo rešil razum

Stanje v pokojninski blagajni je iz leta v leto slabše. Leta 2007 je za svoje delovanje porabila 4,06 milijarde evrov, nato pa vsako leto od 200 do 300 tisoč evrov več. V letu 2010 predvideva porabo že 4,82 milijarde evrov. Ker zavarovanci že dolgo ne zmorejo več vplačil, kakršne zahteva pokojninska blagajna, dodatna sredstva prispeva država. Slovenija je tako leta 2008 namenila dodatnih 1,11 milijarde, lani pa že dodatnih 1,24 milijarde evrov.

Če sodimo po demografskih podatkih, se bo ob nespremenjenih okoliščinah prej kot petih letih primanjkljaj pokojninske blagajne zelo povečal. Manjkajoča sredstva, ki že zdaj močno presegajo 10 odstotkov državnega proračuna, plačujemo vsi, a se nikomur ne štejejo v pokojninsko osnovo, čeprav uvajamo načelo višine pokojnine, ki bo odvisna od vplačanih prispevkov.

Sloveniji je problematiko pokojninske blagajne do leta 2009 uspevalo reševati zgolj zaradi vse manjšega števila brezposelnih. Sredi leta 2008 je bilo brez dela le 60 tisoč ljudi, ta hip pa jih je že 100 tisoč. Ne le to. Vedno več ljudi se tudi upokojuje. Leta 2000 je bilo 482 tisoč prejemnikov pokojnin in 839 tisoč zavarovancev, leta 2009 pa že 560 tisoč upokojencev in 890 tisoč zavarovancev.

Razmerje med zavarovancem in upokojencem je tako upadlo z 1,74 zaposlenega na enega upokojenca na 1,60 zaposlenega na upokojenca. Povprečna pokojnina je zaradi tega leta 2000 znašala 68,1 odstotka povprečne plače, leta 2009 pa le še 61,3 odstotka.

Čeprav povprečni zaposleni v Sloveniji podaljšuje delovno dobo in s tem tudi starost pri upokojevanju, to zdaleč ni dovolj. Povprečni zaposleni je starost pri upokojevanju od leta 2000 dvignil za dve leti in pet mesecev in zdaj znaša 53 let in tri mesece, dobo vplačevanja pa s tem za leto in pol, tako je ta zdaj 32 let in tri mesece.

A račun se spet ne izide. V tem obdobju se je namreč podaljšala doba prejemanja pokojnine za dve leti in dva meseca, na 17 let in dva meseca. S tem pa se je kljub resnično daljši dobi vplačevanja pokojninskega prispevka razmerje celo poslabšalo.

Podatki o starostni sestavi prebivalstva bodo za pokojninsko blagajno najbolj usodni. V kratkem se bo začelo upokojevati do tretjino več ljudi kot doslej. Takšno gibanje bo, po demografskih podatkih sodeč, trajalo od 40 do 45 let, po tem pa bo starostna porazdelitev prebivalstva, če ne bo večjih sprememb, spet bolj enakomerna.
vir: finance.si